Storyselling – čarobni adut, ki bo spremenil tvoj posel

Se kdaj zakoplješ globoko v branje napetega detektivskega romana ali pa te slikovito ukrojena Netflix serija prevzame tako močno, da pozabiš na svet, ki se okoli tebe obrača v svojih 24-urnih ciklih? Zvečer, ko bi bil že skrajni čas, da svoji pregreti glavi privoščiš krepčilen spanec, se nikakor ne moreš odtrgati od ideje vzporednega sveta, v katerega si zajadral/a z branjem bukle, ki počiva ob tvoji postelji oziroma ogledom serije, kjer te akterji že nestrpno čakajo, da ti pokažejo, kako se bodo njihova življenja zapletala v naslednji uri.

Poti nazaj ni več. V trenutku, ko te je zgodba začela prevzemati, si imel/a za en mežik časa, da se odločiš, ali boš stopil/a na drugo stran, kjer te čaka nov, vzporeden svet, poln nepredvidljivih scenarijev. Tako iz dneva v dan živiš več realnosti – tisto, v kateri deluješ; pa resničnost svojega čustvenega sveta; in še eno, domišljijsko pripovedko, ki ti ne pusti spati.

Moč zgodb je primerljiva z vrhuncem hormonske eksplozije, ko se na smrt zatreskamo v nekoga. Objame nas z vseh strani in ko se ji enkrat predamo, ji ni več mogoče uiti. Ta pojav ima tudi znanstveno razlago – ustroj naših možganov namreč deluje tako, da goli podatki in logika kaj hitro zbledijo z obličja naše zavesti in izginejo v spiralo pozabe. Zgodbe pa so kompleksen preplet čustev, situacij, navkov in navdiha. So tisto, kar nas ljudi dela ljudi, saj smo kot vrsta rojeni pripovedovalci zgodb. Iz njih se učimo, prenašamo znanje iz roda v rod in skozi njih čustvujemo.

Vse to že veš. Vprašanje je, zakaj znanja zgodbarjenja potem tudi ne uporabljaš? Zakaj se toliko marketingarjev vedno znova vrača k suhoparnim besedilom, brezosebnim oglasom ali poneumljanju? Verjetno so posvojili mentaliteto, da so pravljice za otroke. A, če pomisliš še enkrat, ugotoviš, da so ravno zgodbe edino lepilo dolgotrajne ljubezni med kupci in blagovnimi znamkami. Srca se pač ne da ogreti z logiko. In vez med kupci in brandi ni čisto nič drugega, kot odnos – ta pa vedno temelji na čustvih in skupnih pripovedih.

Zmeda izrazoslovja: storytelling, storyselling, zgodbarjenje

Angleško izrazoslovje se je ponosno vrinilo v naš jezik, saj se marketinške skovanke kujejo na tnalih kreativcev na drugi strani luže. Storytelling bi lahko prevedli v pripovedovanje zgodb brez kakršnihkoli prodajnih ciljev v ozadju; medtem ko je storyselling zgodbarjenje z jasnim končnim rezultatom – enako, kot pri marketinškem tekstopisju.

Storyselling je verjetno najmočnejše orodje na “ponku” marketingarjev in brandov. Združuje umetnost pripovedovanja zgodb, ki je, kot je sladkorna pena navita na paličico, napletena okoli jasno zastavljenega cilja (ta sega od dviga prepoznavnosti branda, pa vse do direktne prodaje).

Čar prodajnih zgodb je, da jih, kadar so zapisane premišljeno in posute s ščepcem čarobnosti, bralec ne dojema kot prodajno naravnana besedila, marveč kot pripoved, v kateri se prepozna. Umetnost je najti pravo mero in ravno tega te bom učila v prihajajoči spletni delavnici, ki jo bom izvedla v sklopu projekta Samorastniki.

“A ti lahko nekaj prodam?” – “NE, izgini mi izpred oči!”

Na vratih se ti nariše prodajalec s sluzastim nasmeškom in sesalcem v rokah. Še preden odpre gofljo, te že mine vsa volja do življenja. “Še eden, ki mi bo težil in težil, pa nikoli pomislil, da tega hudečevega sesalca sploh ne potrebujem!” si poglasno zamrmraš in se trudiš, da ne skremžiš obraza v neodobravanju prišlekove prisotnosti.

Ne poznam človeka, ki bi od veselja skakal do stropa ob misli na to, da mu bo danes nekdo nekaj prodal. Si si kdaj za skrivno novoletno željo hrepeneče zamislil/a, da v prihajajočem letu upaš, da ti bo čim več ljudi kaj prodalo? Ha, v tisočih letih ti kaj takega ne pade na pamet! A v vlogi blagovne znamke in marketingarjev se obnašamo točno tako, kot bi si človek na drugi strani še na smrtni postelji želel zgolj tega, da se mu na vratih prikaže nov prodajalec.

Zapomni si – nihče ne mara, da mu kdorkoli prodaja karkoli – ideje, stvari, storitve. Sovražimo, ko nam ljudje solijo pamet. Ne zaupamo blagovnim znamkam, še manj prodajalcem.

Občutek, da se znamo odločati po svoji zdravi pameti in obdržati svojo neodvisnost je razlog, zakaj s praga spodimo vsakogar, pri komer že na kilometer zavohamo gon po zaslužku. In na spletu ni prav nič drugače.

Ob tem zavedanju ti postane kristalno jasno, zakaj zgodbe niso zgolj ovinek do prodaje, marveč edini način, da iskreno, pristno in ljubeče spletaš dolgotrajne odnose s svojimi bralci in kupci. Več navdihovanja, več pripovedovanja, več poučevanja in nič pametovanja, prosim!

Lahko me posnemaš, pa ti nikoli ne bo uspelo

Je “ponavljanka-sestavljanka” beseda, ki si si jo zapisal/a k svoji viziji? Si se kdaj na vse pretege trudil/a, da bi postal/a čista kopija nekoga, ki je na trgu že uveljavljen? Verjetno ne. Če pa si to že počel/a, si kaj hitro moral/a spremeniti strategijo.

Čar zgodb blagovne znamke je v tem, da se jih ne da skopirati. Tvojega glasu ti nihče ne more ukrasti. Obenem je ravno domišljijski svet, ki ga ustvarjaš skozi zgodbe svojega branda tisti, ki poskrbi za avtentičnost in diferenciacijo na trgu. Z vsakim zapisom povabiš svoje ljudi v vzporeden svet, kjer so glavni junaki oni, tvoj brand pa je snovalec nečesa večjega od golih produktov in storitev. S pomočjo zgodb namreč ustvarja pripadnost ideologiji, pa najsi gre za zdravo prehrano, organsko kozmetiko ali kulturo hribolazenja.

Ob bok mi lahko postaviš še eno rdečelaso Živo, ki se bavi s tekstopisjem. Pa ni šans, da sva si enaki – bralci bodo vedno vedeli, katera Živa je napisala kateri tekst. Moje zgodbe so namreč obraz mojega branda. Zate velja enako. In, če zgodb ne pripoveduješ? Ostaneš duh, skrit v ozadju, brez močnega karakterja in “tistega nekaj”, v kar bi se ljudje lahko zaljubili.

Vse lepo in prav – ampak jaz tega ne znam!

Bi vsak dan pripovedoval/a zgodbe, če bi vedel/a, kako? Bi se potrudil/a, da tvoji posti na Instagramu ne bi bili več kot burek, ki ga zmažeš medtem, ko hitiš po opravkih in sploh ne veš, da ješ? Bi spremenil/a miselnost in svoje bralce nahranil/a z zgodbami, tako slastnimi, da bi si po branju vse prste obliznili? Si drzneš striktno prodajne cilje odriniti na stran in tvegati, da se tvoja digitalna skupnost v resnici precej poveča, če boš zaupal/a procesu in začel/a namesto prodajati, pripovedovati?

Priznam, nekaj jajc / jajčnikov je treba, da skočiš v globine zgodbarjenja. In če meniš, da si pripravljen/a na test zaupanja, ki odpira vrata kreativnemu spletnemu nastopu in zabavnemu poslu, potem te lepo vabim na spletno delavnico Storytelling = Storyselling, ki jo pod okriljem Samorastnikov izvajam 9/11.

Zdaj pa ustrelim še ta tvoj izgovor, da ne znaš. Česa? Pripovedovati zgodb. Seveda jih znaš. Vsi jih znamo. Podrobno te bom skozi procese zgodbarjenja peljala na delavnici, na tej točki pa ti predajam “kratek al sladek” recept za pečenje omamno dišeče (prodajne) zgodbe.

Recept iz šestih sestavin za hrustljavo zgodbo

Formulo za pisanje mamljivih zgodb, iz katerih se kadi sladkast vonj svežega pečenja, lahko naredim enostavno, kot recept za brownije; ali kompleksno, kot kakšno chefovo specialiteto. Tokrat ti predajam najbolj bazične sestavine zgodbe, več trikcev iz rokava pa spoznaš na delavnici.

#1 Uporabljaj senzorične besede

Senzorične oziroma zaznavne besede opisujejo tisto, kar občutimo s svojimi čutili. Gre torej za besede, ki so direktno povezane z vohom in okusom (dišeče, pikantno, cvetlično, sladko, … ), sluhom (hrustljavo, piskajoče, škripajoče, …. ), dotikom (mehko, sluzavo, ostro, nežno, … ) in vidom (barve, oblike, kompozicije). V tem zapisu jih je polno, tako da lahko opaziš tudi njihovo rabo.

#2 Povej prigodo ob kavi

Najpostoješa zagata je, da misliš, da nimaš kaj za povedati oziroma da ne znaš povedati zgodbe. Pomisli, kako bi o nekem pripetljaju in njegovi povezavi s tvojim brandom pripovedoval/a prijatelju ob kavi? Zgodba je namreč tudi čisto vsakdanja prigoda – recimo, da si se zbudil/a z mozoljem na čelu.

#3 Začni na najbolj napetem delu

Pisatelji prav dobro vedo, da se njihove knjige ne bodo prodajale, če na prvih straneh ne bodo takoj zagrabili pozornosti bralca. To storijo tako, da začnejo zgodbo na najbolj napetem delu. V svojih tekstih stori enako. Za navdih lahko pobrskaš tudi po mojem Insta profilu.

#4 Svet se vrti okoli bralca

Bralec je vedno glavni junak zgodbe, pa četudi ga z eno samo besedico ne omeniš. Leposlovje na primer ne govori o meni ali tebi – marveč o junakih z imeni in karakteristikami. Čar je v tem, da se v njih prepoznamo in tako postanemo mi sami glavni junaki zgodbe. Enako je pri marketinških tekstih – ko pripovedujem svojo zgodbo, jo govorim na način, da se v njej zrcali tvoje življenje.

#5 Ne moraliziraj, pripoveduj

Hočeš bralca izobraziti, mu predati nauk in ga prepričati, da mu bo s tvojim izdelkom bolje v življenju? Prenehaj moralizirati in zastraševati! Skozi zgodbe se učimo ravno zato, ker nimamo občutka, da posegajo v naše vrednote in resničnost. Pridig in pametovanja imamo že vrh glave, zgodb, ki nas subtilno potisnejo naprej, pa smo vedno veseli.

#6 Srečen konec

Pocukrano, ni kaj – a želimo si srečnih koncev. Želimo si upanja v boljši jutri. Če skozi zgodbo svojega branda predstaviš neko težavo, s katero se bralec sooča (gre za “zlobneža” v pripovedi, ki ni nujno, da je oseba, marveč je lahko problem, kot recimo občutljiva koža, prebavne motnje, … ), mu pokaži še pot do srečnega konca. Seveda je ta pot sestavljena tudi iz rešitev, ki jih prodajaš.

Ogret/a za pisanje in pripravljen/a na podrobnejši pogled v zaodrje zgodbarjenja? Se že veselim tvojih pripovedi in deljenja poglobljenega znanja. Se vidiva na delavnici Storytelling = Storyselling, ki jo pod okriljem Samorastnikov izvajam 9/11.

Naj bo domišljija s teboj.

Živa

Pridruži se na virtualni delavnici STORYSELLING – ČAROBNI ADUT, KI BO SPREMENIL TVOJ POSEL

3- urna spletna delavnica, kjer izveš zakaj je ‘storyselling’ odličen način za promocijo tvojih produktov in storitev ter kako učikovito pripovedovati zgodbe, ki predstavljajo tvojo blagovno znamko.

VEČ O DELAVNICI

Preberi Več