Ste se kdaj vprašali, kje izgubljate uporabnike v vaših oglaševalskih kampanjah in zakaj rezultati ne sovpadajo z vašimi drznimi prodajnimi cilji?
Verjetno ste se. In če ste podobni večini podjetnikov in marketerjev, ste prišli do zaključka, da Facebook oglasi za vaše podjetje ne delujejo.

Prepričanje, ki med podjetniki prevladuje in nam preprečuje, da bi bili pri oglaševanju zares uspešni je to, da Facebook oglasi sami po sebi prinaša prodajo.
To pa ne bi moglo biti dlje od resnice.

Facebook oglasi igrajo le vlogo zapeljevalca, njihova naloga je pritegniti pozornost in spodbuditi uporabnika k naslednjemu koraku v nakupnem procesu.
Tukaj pa pridemo do vprašanja, ki ga bomo v naslednjih točkah tega zapisa podrobneje razčlenili: “Na katere ovire v prodajnem procesu naleti uporabnik in ne opravi nakupa?”

Ovire v prodajnem procesu je potrebno razumeti kot mejnike, ki naj bi jih uporabnik dosegel (korake, katere naj bi odklikal), da pride do končne postaje – zahvale za nakup (ali še bolje up-sell zahvalne strani).

\"\"

Ko analiziramo delovanje Facebook oglasov (predvsem teh prodajno usmerjenih) je predpogoj za nadaljne analitične poteze naslednje:

Če ste popolni začetnik pri Facebook oglaševanju, potem svetujem branje teh štirih zapisov:

Ko imamo obkljukane vse te točke, pa vendar prodaje ni (ali pa so stroški na konverzijo previsoki, donosi premali), je potrebno zagnati intervencijo na ŠTIRIH MESTIH prodajnega procesa oziroma preveriti, kje se nahaja ovira ter jo odpraviti.

4 MESTA, KJER V FB KAMPANJAH IZGUBLJATE UPORABNIKE IN DENAR

1. MESTO – nalaganje spletne strani

Poglejte si spodnje številke (stolpca UNIQUE LINK CLICKS) in stolpec (UNIQUE LANDING PAGE VIEWS).Razlika med njima je skoraj 7000, oziroma 17% odstopanje. To pomeni, da že med klikom na oglas in ogledom pristajalne spletne strani izgubimo 17% uporabnikov.  

\"\"

Seveda ne gre verjeti le številkam Facebook analitike, zato je priporočljivo preveriti stanje v Google analitiki, in sicer “unique sessions” na posameznem landing pagu ter primerjati to številko z “landing page views” v Facebook analitiki.

Razlogi, zakaj se to dogaja?!

Dobršen del vzroka se lahko skriva v tem, da imajo uporabniki vklopljene “ad-blockerje”. “Ad blockerji” za uporabniku ne služijo le v tem kontekstu, da ne vidijo oglasov, ogromno uporabnikov to orodje uporablja za blokiranje ‘java script-a’, profiliranja in analiziranja. To jim omogoča hitrejšo in svobodnejše surfanje po internetu.

Ker je tudi Facebook pixel le košček ‘java script’ kode, lahko prihaja do odstopanja v številkah zato, ker pixel tega uporabnika ne zazna in zato ne zabeleži njegovih aktivnosti (ogleda landing paga, klika v košarico, nakupnega procesa in koncu koncev nakupa oz. konverzije).

To pa ni edini vzrok.

Ogromen del uporabnikov lahko izgubimo zaradi prepočasnega nalaganja spletne strani.

Počasna spletna stran je nočna mora za uporabnika in vaš bančni račun.

47% uporabnikov pričakuje, da se bo spletna stran naložila v dveh sekundah ali manj. In kar 40% uporabnikov bo zapustilo spletno stran, če se spletna stran nalaga več kot 3 sekunde.  (VIR: https://blog.kissmetrics.com/loading-time/)Vsaka sekunda nalaganja spletne strani povzroči:

Ne le Google algoritem, ki se je v letu 2017 preoblekel v “mobile first index” in analizira hitrost in uporabnost vaše strani primarno na mobilnih napravah, tudi Facebook sledi tem trendom in vas kaznuje, če te trende zanemarjate vi, oziroma vaša spletna stran.

Hitrost nalaganja spletne strani je indikator, ki ga FB algoritem upošteva pri prikazovanju Facebook in Instagram oglasov. Če je vaša spletna pristajalna stran, kamor pošiljate uporabnike iz oglasa počasna in neprijazna, boste znotraj oglaševalskega računa prejeli tudi obvestilo/opozorilo.  

\"\"

Pravtako lahko sami analizirate oglase in izkušnjo vaše pristajalne spletne strani preko kazalnika QUALITY RANKING v Facebooku (na nivoju oglasa!).

Ta kazalnik prikazuje kakovost vašega oglasa, izkušnjo uporabnika na pristajalni spletni strani (exit rate in bounce rate), v primerjavi z ostalimi oglaševalci (above average, average, below average – so možni rezultati).

Kako preveriti dejansko hitrost vaše spletne strani?

Za hitro analiziranje (koliko sekund vaša stran potrebuje za predstavo) uporabite orodje: https://tools.pingdom.com/

\"\"

Rešitve in ukrepi za hitrejšo spletno stran, več ogledov spletne strani in posledično več konverzij

Na tem mestu vam bom dala nekaj zares osnovnih nasvetov, ki so lahko krivi za ta scenarij in korakov, ki se jih lahko lotite sami. Za sanacijo te zagate pa bo potrebno vzpostaviti intervencijsko ekipo strokovnjakov, ki so usposobljeni za to precej tehnično področje (do kamor moje kompetence ne sežejo več).

#1 REŠITEV – KOMPRESIRAJTE SLIKE

Enostavna in brezplačna poteza, ki lahko bistveno spremeni scenarij.

Pri tem lahko najprej uporabite analitično orodje, ki vam diagnosticira ovire za hitro nalaganje spletne strani je Googlovo orodje Page Speed Insight: https://developers.google.com/speed/pagespeed/insights/

Prikaže vam priložnosti za izboljšavo (med njimi so tudi slike in grafični elementi na strani).

\"\"

Pri načrtovanju slik in grafičnih elementov na spletni strani je smiselno porezati slike na ustrezno velikost posamezne sekcije.
Na primer, če je na spletni strani baner v zastavljeni velikosti 500px širine in 500px višine, potem v osnovi prilagodite baner tej velikosti. Ne samo naložiti slike v enakem razmerju večjih dimenzij in prepustiti optimizacijo sistemu (recimo 2000px X 2000px).

Če je slikovni element zaradi tega slabše kvalitete, potem sliko preden jo uporabite na strani kompresirajte.
Eno izmed avtomatskih orodij WP (wordpressa) je WP Smush.Vtičnik, ki to dela avtomatsko. Še bolje pa je, da slike sami pred tem kompresirate z uporabo orodij, kot sta Tiny PNG, Compressor.io.

Za slike je smiselno, da uporabljate format JPG namesto PNG.
Namreč JPG format lahko bistveno pohitri nalaganje, brez dodatne kompresije, ki pa jo zahteva PNG format in s tem dodatno delo (s tem pa včasih slike izgubijo na ostrini in kvaliteti).  

#2 REŠITEV – VTIČNIKI SO NUJNO ZLO

Če imate spletno stran na WordPressu, potem veste, da za vsako vašo težavo, izziv, željo, obstaja tudi rešitev, ki se ji reče VTIČNIK.
Sliši se super in enostavno, vendar vtičniki lahko močno upočasnijo delovanje spletne strani. Vtičniki so ponavadi dodatne “javascript” kode, ki se morajo naložiti ob obisku vašega uporabnika in s tem lahko obremenijo procesorsko moč (CPU) vašega strežnika.

Čeprav je včasih lažje in cenejše rešiti problem z dodatnim vtičnikom, lahko na drugi strani s tem povzročite dodatne stroške (v nenehnem povečevanju stroškov gostovanja) in izgubo (počasna spletna stran pomeni manj konverzij, se spomnite?).

Naredite popis vtičnikov (ali pa za to zaprostie vašega programerja) ter njihovo funkcijo.Nekatere izmed njih lahko programer reši s programsko kodo v HTML jeziku in s tem razbremeni zasedenost diska ter obremenjenost procesorja strežnika. Nekatere funkcionalnosti pa se enostavno ne splača delati ročno in plačevati programerja. Načelo je, da obdržite vtičnike, ki jih res nujno potrebujete in redno uporabljate ter služijo svojemu namenu.

Vtičnike tudi redno posodabljajte.  

#3 REŠITEV – KOMPRESIJA DATOTEK

Manjše kot so datoteke na strani, hitrejša bo stran. Logično kajne? Standardni protokol, ki se pri tem uporablja pa je GZIP.

Ta protokol lahko znotraj vaše WordPress strani omogočite z uporabo vtičnika WP Rocket ali W3 Total Cache. Na ta način se bodo kompresirale datoteke v html, css jeziku, ki ponavadi vsebujejo ponavljajočo se kodo, prazne prostore in s tem popolnoma nepotrebno upočasnjujejo stran.

Če so datoteke na vaši spletni strani kompresirane, lahko preverite preko povezave:

https://varvy.com/tools/gzip/

Le vpišite povezavo do vaše spletne strani in izpisal se vam bo status uporabe tega protokola.  

#4 REŠITEV – POVEČAJTE PROCESORSKO MOČ IN RAZPOLOŽLJIVOST DISKA NA STREŽNIKU

To je najverjetneje zadnja izmed potez, ki jo želite narediti. Namreč s tem, ko povečujete prostor in CPU (procesorsko moč) strežnika, povečujete stroške. In če niste naredile vseh optimizacij pred to fazo, potem je se bo zgodba o višjih računih kmalu ponovila, stanje pa se verjetno ne bo izboljšalo.

Odvinost vašega strežnika lahko vidite v nazdorni plošči, kjer gostuje vaša spletna stran.

Moja recimo na Cloudways. Znotraj nje lahko spremljate dogajanje na strežniku (kako obremenjen je procesor, koliko prostora imate, kakšna je odzivnost strežnika).

\"\"

Kot omenjeno pa je hitrost nalaganja spletne strani kompleksno področje, za katerega se splača obrniti na strokovnjake, ki so specializirani prav za to področje.

Toliko informacij in zaključili smo šele s prvim mestom izgubljanja uporabnikov. Pojdimo sedaj na mesto številka 2!

2. MESTO – pristajalna spletna stran

To mesto bi bilo smiselno razdeliti na 2 dela oziroma 2 skupini uporabnikov.

Prva skupina uporabnikov zapusti spletno pristajalno stran že v prvih 5 sekundah.

Še preden imete sploh priložnost povedati kdo ste, kaj prodajate in zakaj naj vam uporabnik zaupa… Adijo! Byby! Odide, zapre spletno stran in odsurfa za lepšo prihodnostjo.

Zakaj mislite, da je tako?

Eden izmed bistvenih razlogov je NEKONSISTENTNOST.

Pristajalna spletna stran, na kateri pristane uporabnik po kliku na oglas je le podaljšek oglasa in izkušnja mora biti poenotena, pristajalna stran pa nadaljevanje pogovora, ki ste ga pričeli v oglasu.  

VSEBINSKA NEKONSISTENTNOST

Če je vaš nagovor v oglasu misteriozen in indirekten (recimo: “Kaj je najpogostejša napaka pri FB oglaševanju, ki vam lahko povzroča do 5X višjo porabo denarja?”), potem na spletni strani logično ne bo naprej predstavljen produkt (v tem primeru spletni tečaj), vendar bo najprej ta napaka razjasnena, skrivnost razkrita in s tem pozicionirana želja po “vedeti še”.

Če pa bo vaša komunikacija v oglasu bolj direktna (recimo:”Prvi spletni tečaj Facebook oglaševanja, ki vam zagotavlja, da boste v parih dnevih znali postaviti svojo kampanjo in zagnati prodajne motorje na spletu”), potem je smiselno, da je na spletni strani bolj v ospredju predstavitev produkta.

Razumete poanto vsebinske konsistence med oglasov in spletno stranjo? V ekipi Maja Marketing Lab za naročnike oglaševalskih kampanj ponavadi kreiramo celoten customer journey. Torej od prvega stika, do zadnjega klika. Od oglasa, do vsebine na prodajni spletni strani, do povratnih emailov itd. Čisto vse je namreč pomemben košček, ki ga ne gre zanemariti.

Pri oglaševalskih kampanjah včasih kreiramo tudi od 5-10 variacij pristajalne strani! Namreč vsak marketinški angle (zorni kot prodaje) zahteva svoj nagovor, ki je ovit v določen ton, stil besed ter nagovarja prav specifično točko bolečine. Vsak profil stranke, vsak vidik uporabe vašega produkta ali storitve si zasluži individualno obravnavo.

Ne le zaradi prijazne uporabniške izkušnje uporabnikov, temveč zaradi konvertibilnosti vaše oglaševalske kampanje  

VIZUALNA NEKONSISTENTNOST

Da, tudi vizualna konsistentnost je pomembna. Če imate oglas, kjer z grafikami nagovorite mlado skupino žensk (recimo neke hipsterske silhuete), potem glejte, da vaša spletna stran odigra na iste note in “vajba” v istem stilu.

Pravtako je vizual zelo pomemben v kontekstu nagovarjanja moški/ženska.

Ko imate določen produkt, ki je namenjen obema spoloma (dajmo reči kolagen) in je uporaba tega produkta lahko zelo razširjena (večina ga sicer še vedno sicer pozna le kot lepotni eliksir), je pomembno, da v oglasih in pristajalni strani vizualno konsistentnost podprete.

Namreč ne morete pričakovati, da v kampanji, kjer nagovarjate športnike (predvsem moške) lahko uporabite enako pristajalno stran (vizualno) kot pa pri ciljni skupini žensk, ki jih kolagen zanima, zaradi lepotnih učinkov na obraz.

Oprostite, tudi lepe bejbike, ki priporočajo vaš izdelek, ne bodo prepričale skeptičnih moških fitneserjev (ki pa btw tudi nujno potrebujejo kolagen in vi to veste!). Njih bodo prepričali njihovi idoli in drugi moški uporabniki.

Če temu prilagodite izkušnjo in vizualno kreirate ambient, kjer se bo moški počutil, da je na pravem mestu, da svojo moškost še okrepi, potem ste zmagali!  

PRODUKTNA NEKONSISTENTNOST

Velikokrat pridemo do vprašanja, kdaj in kakšen format spletnih trgovcev in podjetij naj kreira prilagojeno spletno stran, kamor pošlje uporabnike iz oglasov? Čeprav bi bil idealen scenarij, da to počne vsak, razumem, da včasih to ni možno. Morda prodajate čevlje in imate vsakega para na voljo le par številk. Malce časovno in finančno potratno bi bilo delati prilagojeno stran za vsako kategorijo izdelkov.

Pa vseeno. Če ne morete razmisliti o nekih paketih, v katerih lahko združite smiselne produkte skupaj in pošljete promet iz oglasov tja, potem usmerite uporabnika vsaj na produktno spletno stran.

Pomislite…

Če v oglasih oglašujete neko oblekico in nato uporabnika peljete na kategorično stran, na kateri mora (na telefonu seveda!) drseti čez 3 metre dolgo stran (pa te oblekice še kar ni na spregledu), potem ste zamorili njega/njo in pa še lastno prodajo.

Če imate širok spekter ponudbe si lahko s sortiranjem produktov in ciljno usmeritvijo uporabnika pomagate že s pravo izbiro oglasnega formata.

Odličen način za hitro navigacijo uporabnika so Canvas oglasi (pred kratkim sem napisala celoten zapis na to temo tukaj>>>) ali pa Collection oglasi (zapis Oglasni format nujen za spletne trgovine si preberite tukaj>>>).

Preden spustite oglas v eter, se postavite v kožo uporabnika. Kliknite na vaš oglas preko telefona, dekstopa, tablice in razmislite, če komunikacija teče gladko in smiselno.

(PS: upam, da tega, da je vaša spletna stran optimizirana za mobilne naprave, v letu 2020 ne potrebujem omenjati. To je higienski minumum in, če je vaša spletna stran še vedno oblikovana z mislijo na to, da ljudje internet uporabljajo na račulnalnikih, potem pozabite na uspešne oglaševalske kampanje!).

V teh primerih bo uporabnik rekel: “ADIJO.” že v prvih petih sekundah.

Potem pa imamo še drugo skupino uporabnikov, ki jih boste prepričali, da gredo dlje v pogovor z vami in si podrobneje ogledajo tisto, kar jim nudite. V prvih petih sekundah ste pridobili njihovo pozornost. Kljub temu pa se ne odločijo za naslednji korak v procesu.

Produkta ne dajo v košarico, kaj šele, da bi se spustili v nakupni proces. Tukaj je razlogov lahko več.  

Prvi RAZLOG je, da niste odgovorili na njegove DVOME.

Sklopi vsebine, ki so del vašega prodajne pristajalne strani so kot neki odgovori na sumljiva vprašanja. (Ja, ampak!… Hm, kaj pa če?!…, To ni čisto tako….!, Ja, to sem že poizkusila…!, Kaj pa če pri meni ne bo delovalo…. Tako drago?!?)

Skratka, vsebina, ki je na vaši pristajalni strani je v vlogi potrpežljivega sogovornika, ki prvič – naslavlja te dvome in drugič – na njih tudi odgovori).

Drugi RAZLOG je, da niste vzpostavili ZAUPANJA.

Zaupanje gradimo na več načinov.

Tretji RAZLOG je, da ni nikakršne NUJE po TAKOJŠNI AKCIJI.

Je vaša ponudba vsezkozi enaka, ni nikakršne časovne urgentnosti, omejene zaloge, znižane cene? S tem stranki prepuščate prostor za premislek, ki ponavadi vodi v to, da na vas in vaš produkt/ponudbo pozabi.

Saj poznate rek: “Priložnost zamujena, ne vrne se nobena.”.

Kako vzpodbuditi takojšnjo reagiranje (nakup) uporabnika?

Četrti RAZLOG je, da PONUDBA ni ATRAKTIVNA oz. je bila predstavljena PREPOZNO ali PREKMALU.

Časovna ustreznost (pravi ‘tajming’), kdaj predstavite vašo ponudbo je izjemnega pomena.Samo za predstavo si naslikajte situacijo, ko pridete v trgovino brez vizije, le s potrebo, da kupite obleko, ki jo boste nosili na poročni zabavi. Torej nimate nikakršnih preferenc, katera obleka bi to bila. Torej v taki situaciji, bi bilo ekstra nelagodno, če bi vam prodajalka pokazala obleko, za katero smatra, da vam ustreza ter vas dobesedno ‘napadla’ z informaciji, koliko obleka stane, da je sedaj znižana in da zraven dobite še gratis zapestnico.

V tem primeru, bi bilo smiselno stranki povedati, da je obleka iz naravnega materiala, da lepo diha, da je ta barva nevtralna in lahko čez obleče kakršenkoli plašč, da jo lahko nosi ekstra elegantno ali pa bolj sproščeno. Skratka takrat govorimo o finesah, ki se navezujejo na obleko ter stranko doživljajsko postavljajo v situacijo.

Ta situacija z direktnimi informacijami ponudbe pa ne bi bila nič čudna, če bi si vi to obleko ogledali že v izložbi, jo morda pred dnevi že preiskusili in sedaj vas zanimajo podrobnosti o nakupu (ne o obleki!).

Torej nauk te primerjalne zgodbice je v tem, da je glede na stopnjo zavedanja stranke, ogretosti odvisno, kdaj stranki plasirate ponudbo.

In če vam dam še bolj digitalno obarvan primer.

V oglaševalskih kampanjah, ki smo jih za našega naročnika vodili z ekipo MML, smo kreirati pristajalno spletno stran z vsebino, ki je razlagala problematiko bolečih menstruacij v povezani s črevesjem… Torej naši oglasi so bili zaviti v misteriozno, izobraževalno komunikacijo (dokaj indirektno; kar pomeni, da ni bil izpostavljen ali omenjen produkt).

Na spletni strani smo imeli “sticky bar”, kar pomeni, da je uporabnik takoj videl CTA (klic k akciji) in nagovor, da lahko naš produkt kupi s ceno X, brez stroškov poštnine in da nudimo garancijo itd.
Vsi prodajni argumenti so bili povsem legitimni, le časovna ustreznost je bila katastrofalna. To je povzročilo, da s potencialno stranko niti nismo uspeli kreirati zaupanja in predstaviti produkta kot ustrezno rešitev na njen problem, vendar smo jo takoj zasuli z informacijami ponudbe.

To je povzročilo kar 80% manj klikov v košarico in zapustitev spletne strani.

Torej ne samo, da je to, kako je ponudba predstavljena (prejšnja točka), temveč tudi, da veste, kdaj je pravi čas, da jo umestite na stran.

Bolj indirektnen je vaš oglas, kasneje sledi ponudba na vaši strani. Dražji kot je vaš produkt/storitev, več vsebine (slikovne ali tekstovne) bo potrebno preden boste predstavili ceno ter ostale elemente ponudbe.

3. MESTO – košarica

To, zakaj uporabniki zapuščajo košarico je spet kompleksno vprašanje. Razlogov je lahko več in potrebno bo ugotoviti, katera ovira stoji na vaši spletni strani in preprečuje uporabniku nadaljevanje  

NEPOTREBEN KORAK

Ko uporabnika pošljete na podstran v vaši spletni trgovini in nakupni izkušnji sledi dolga pot, lahko na njej izgubite marsikaterega uporabnika.

Moje razmišljanje okoli tega je tako, da v primeru nakupa/naročanja na storitve (recimo spletnega tečaja, programa, naročanje na dogodek, nakup karte za spletni dogodek ipd.) je bolj smiselno, da uporabite princip “one-step checkout” in vmesnega koraka s košarico ne uporabljate.

Medtem ko je pri nakupu fizičnih produktov lahko ta vmesni korak nujno potreben za dodatno kvalifikacijo in preverjanje /modifikacijo naročenega.

Drug pogled tukaj je ta, da ko uporabnik pristane na vaši spletni strani, ki je opremljena z menijem (to uporabniku omogoča brskanje med informacijami o vas, o blagovni znamki itd.), ali pa imate vzpostavljeno neko zaupanje z uporabniki, potem je košarica včasih nepotreben korak.
V nasprotnem primeru je lahko iz ‘osamljene’ pristajalne strani (iz katere ni možno navigirati na podstrani) smiselno umestiti dodaten korak

Ker pa se ne gre zanašati le na moje razmišljanje in pa ugotovitve moje testov, svetujem, da ta del stestirate sami.  

NEUSTREZNI UP-SELLI

Razna “pop-up” okna, priporočila za nakup dodatnih izdelkov v nakupnem procesu niso priporočljiva, saj lahko zelo motijo uporabniško izkušnjo. Vsi “up-selli” naj bodo na vrsti na zahvalni spletni strani, na emailu in v remarketing kampanjah.

Čeprav se lahko vaša povprečna vrednost nakupa zviša, pa se lahko konverzijska stopnja košarice zelo zniža. Preden se lotite radikalnih sprememb procesa, velja preveriti številke in sprejeti odločitve na podlagi teh.

NEKONSISTENTNOST

Podobno kot na mejniku OGLAS > SPLETNA STRAN, je pomembno, da je ta mejnik SPLETNA STRAN > KOŠARICA razumete enako.

Pomembno je, da ohranite poenoten videz strani in nakupnega procesa in obdržite pridobljeno zaupanje. To dosežete tako, da v košarici in celotnem nakupnem procesu, ki sledi dodate svoj logotip, morda celo obraz vas, če ste z obrazom komunicirali tudi na prodajni pristajalni strani.

\"\"

Drugi pomembni vidik konsistentnosti je klic k akciji in dejanski izid storjene akcije. To pomeni, da če na prodajni pristajalni strani pozivate k akciji “DODAJ V KOŠARICO”, da temu delu sledi košarica. Seveda, če je mišljeno, da uporabnik v košarico doda več produktov, ki jih izpostavljate na pristajalni strani, da temu sledi le nek očiten znak, da je bila akcija uspešna, hkrati pa da uporabnika obdržite na prvotni strani.

Nasprotno pa, ko pozivate k akciji “NAROČAM SEDAJ” temu sledi naročilnica.

4. MESTO – nakupni proces (checkout)

Podobno kot v košarici je za slovo lahko krivo več dejavnikov.  

NI ZAUPANJA

Zaupanje v varno nakupovanje na spletu je ključen faktor, ki pripomore k temu, da uporabnik zaključi nakup. Pri tem bi zopet izpostavila to, da je na mestu logotip vaše blagovne znamke ali pa vaš obraz (tisto element, preko katerega ste komunicirali v oglasih, na pristajalni strani itd.).

Recimo na mojem “one-page checkoutu” je izpostavljen moj obraz z zagotovilom, da je nakupovanje varno.  

\"\"

Druga pomembna komponenta zaupanja so znani in oprijemljivi vizualni elementi.

Kaj mislite, katera izmed spodnjih dveh slik je zmagala v testu in katero bi vi kot naročnik izdelave spletne strani (ter seveda nakupnega proces) izbrali – vezano na vizualno privlačnost?

VERZIJA 1 

\"\"

VERZIJA 2 

\"\"

Če ste podobni meni, potem vam je ljubši minimalizem in skladnost barv prve verzije. Vendar žal je prav ta verzija poraženec v testu, saj druga verzija uporabe logotipov in značk pri uporabniku dodatno spodbudi zaupanje, saj jih pozna in uporablja že sam.

Tretja komponenta zaupanja in pa tudi spodbuda k zaključitvi nakupa pa je lahko dodatno izpostavljena garancija na zadovoljstvo, dodatna izpostavitev prihranka, ki ga stranka pridobi ob tej izjemni priložnosti ipd.  

NENADNI PRIBITEK POŠTNINE IN DRUGIH STROŠKOV

Strošek poštnine ter drugi pribitki (recimo DDV) so element negativnega presenečenja in razlog, zakaj lahko stranka zapusti nakup.  

PREMALO MOŽNOSTI GLEDE PLAČILNIH METOD

V Sloveniji v večini spletnih trgovin stranke še vedno izbirajo opcijo plačil po predračunu ali po povzetju. Tema dvema opcijama se enostavno ne boste mogli izogniti. Kljub temu pa je nujno potrebno, da imate na voljo plačevanje s kreditnimi karticami in Paypalom.

Tukaj bi omenila še en zelo pomemben del, in sicer izbor pravi procesor krediitnih kartic. Recimo poznamo – Braintree, Stripe, Mollie ipd.
Stripe je v Sloveniji dostopen z letošnjim letom in je dejansko zelo fleksibilen (recimo Braintree ne dovoljuje prodaje prehranskih dopolnil ipd.) in pa uporabniku prijazen. Interegrirati ga je možno v vašo naročilnico in uporabnik s tem naročilo zaključi na vaši spletni strani.

Nasprotno Stripu, pa je tukaj Mollie.
Sprva prijazna in hitra rešitev, ki ga povzroča glavobol na dolgi rok. Gre za zunanjo aplikacijo, na katero je uporabnik preusmerjen, ko plačuje s kreditnimi karticami in pri tem ga lahko to zelo zmede in povzroči to, da se izgubi zaupanje ter konsistentnost. Če za procesiranje kreditnih kartic uporabljate sistem Mollie, potem se vam splača preveriti te podatke v Google analitiki.

Pri celotnem nakupnem procesu je smiselno upoštevati načelo “mobile-first” postavljanja spletne strani in nakupnega procesa, zato je nujno, da celotno nakupno pot preklikate sami in opazite očitne motilce. Za drugi del testiranja pa lahko uporabite orodje Hotjar ipd. ter analizirate uporabniško izkušnjo, ki se s pomočjo tega orodja posname.

Tako boste lahko na podlagi realnih scenarijev in ne lastnih razmišljanj sprejeli boljše odločitve za uporabnika in vaš bančni račun.

Prišli smo do konca tega zapisa in hvala, ker ste si vzeli čas in se izobrazili o pomembnem področju vašega oglaševanja.

V komentarju spodaj z mano in ostalimi delite vaše izkušnje z izgubo kupcev v nakupnem procesu. Ali ste odkrili mogoče še kakšen aspekt, ki ni omenjen zgoraj? Kater korak boste preverili in optimizirali takoj po prebranem blogu?

Se vam je zdela objava zanimiva in koristna? Poznate koga, ki se sprašuje kje izgublja stranke v nakupnem procesu?

Naredite mu uslugo in delite ta zapis z njim.

Hvala za vašo pozornost in se bereva spet kmalu.

Pozdravček,Maja